Študentsko uporništvo kot pogoj kulture: diplomsko delo

Sprednja platnica
M. Kordiš, 2016 - 158 strani
Diplomsko delo se ukvarja z vprašanjem, kakšne so razmere delovanja za študentsko gibanje danes. Natančneje, raziskovalno vprašanje se glasi, kako študentsko gibanje danes sploh lahko obstaja, saj se je njegova osnova v razmahu povojne države blaginje s kapitalistično rekonkvisto poznega 20. in začetka 21. stoletja izgubila. Teoretska podlaga za politično delovanje naprednih študentov je velik, a ne edini potreben korak za reinvigoracijo protisistemskega naboja študentov. Zato analizo univerze, političnih razredov, akademske segmentacije in perifernih razmer nadgrajuje vprašanje emocionalnega impulza upora. Brez pristne in razredno konotirane jeze namreč ni družbenega prevrata. Kot kapitalizem vzpostavlja pogoje svoje lastne odprave v produkciji, tako je tudi z ljudsko srditostjo. Izkoriščanje, hipokrizija, alienacija, vse to je v profitno mašinerijo kapitalizma po njegovi nujnosti vgrajeno - zato je neobhoden tudi timotični izbruh. Vprašanje razmerja sil pa je, kako se bo artikuliral. Ravno artikulacija timosa je področje, na katerega mora levica - tudi študentska - ponovno stopiti, če naj z družbenim prevratom uspe. Na koncu v to dinamiko umeščamo še vprašanje humanistike in znotraj tega komparativistike: pod kakšnimi prisilami deluje in kako je za študentsko gibanje politično modro, da se opredeli.

Bibliografski podatki