Vpliv rudarjenja na okolje na območju Šaleške doline: diplomsko delo

Sprednja platnica
L. Krajnc, 2006 - 122 strani
V Premogovniku Velenje odkopavajo lignit že več kot 130 let. V zadnjih desetletjih lignit odkopavajo z velenjsko širokočelno metodo. Pri tej metodi prihaja do rušenja krovninskih plasti v odkopne prostore. Zaradi takšnega načina odkopavanja se površje pogreza. Nastajajo nove reliefne oblike, ki jih prej ni bilo. Ker ima odkopavanje premoga na površino različne vplive, jih razdelimo na neposredne in posredne. Za neposredne je značilno, da se pojavljajo nad odkopom na tako imenovanem rušnem območju. Prva vidna posledica je razpokano površje, ki se nato prične še pogrezati. V Šaleški dolini so zaradi pogrezanja nastala tri jezera: Škalsko, Velenjsko in Družmirsko. Družmirsko jezero se bo v prihodnosti še povečevalo, ker pod njem še poteka odkopavanje premoga. Posredni vplivi pa se pojavljajo na obrobju velenjske kadunje na tako imenovanem vplivnem območju. Kot posledica teh vplivov prihaja do premika površin, plazenja brežin in seizmično induciranih pojavov. V diplomskem delu sem se še na kratko seznanila z glavnim porabnikom lignita (Termoelektrarna Šoštanj) in kaj se zgodi s pepelom, ki pri tern nastaja. Pepel odlagajo v nasip med Velenjskim in Družmirskim jezerom. Ta nasip prepečuje prelitje vode iz enega v drugo jezero. Poleg tega sem v nalogi posebno pozornost namenila še varovanju jamskih in površinskih objektov. V ta namen sem se seznanila z varnostnimi stebri, ki predstavljajo linijo varovanja. V zaključku diplomskega dela sem ugotovila, da ima odkopavanje premoga velik vpliv na okolje. Premogovnik Velenje mora zato poskrbeti za sanacijo degradiranega okolja. Površine, ki se ne pogrezajo več so uredili predvsem za namene rekreacije in oddiha.

Mnenja - Napišite recenzijo

Na običajnih mestih nismo našli nobenih recenzij.

Bibliografski podatki