Upravljanje območij s kulturno dediščino

Celovito načrtovanje območij s kulturno dediščino mora združevati družbene, kulturne, gospodarske, prometne in okoljske vidike ter spodbujati aktivno vključevanje različnih, tudi nasprotujočih si interesnih skupin v voden participativni proces. Da bi upravljavce tovrstnih območij čim bolje opremili s koristnimi informacijami, so v knjigi predstavljene različne teme, pomembne z vidika upravljanja kulturne dediščine, in sicer: tipizacija kulturne dediščine, vloga Unesca in njegove smernice pri varovanju kulturne dediščine ter teoretski pogledi na ohranjanje kulturne dediščine. Sledi planerski del, kjer predstavljamo okoljsko načrtovanje na območjih s kulturno dediščino, vlogo in varstvo kulturne pokrajine, revitalizacijo starih mestnih jeder, obnovo zgodovinskih stavb in središč. Nadaljujemo s prispevki o javno zasebnem partnerstvu, razvojnih potencialih kulturne dediščine, vlogi socialnega podjetništva pri obnovi območij kulturne dediščine, o rabi kulturne dediščine na področju blagovnih znamk, trženju kulturne dediščine ter o s kulturo in kulturno dediščino povezanemu odgovornem turizmu v podeželskih območjih.

Predstavljamo tudi trajnostne prometne rešitve, geoinformacijsko podporo kulturni dediščini, upravljanje transnacionalnih območij kulturne dediščine, sklenemo pa s predstavitvijo problematike naravnih nesreč na območjih s kulturno dediščino ter z opisom spremljanja in vrednotenja kulturne dediščine. Skupno številnim omenjenim prispevkom je spoznanje, da je za učinkovito upravljanje z območji kulturne dediščine odločilno vključevanje deležnikov in še zlasti tam živečih prebivalcev. V tako imenovanem participativnem pristopu so vrednote in ideje prebivalcev upoštevane in uporabljene kot osnova za vključitev okoljskih vidikov v konvencionalen način upravljanja kulturne dediščine.

 - - - 

Managing Cultural Heritage Areas

Comprehensive planning for cultural heritage areas must bring together social, cultural, economic, transport, and environmental aspects and promote active inclusion of various, and even conflicting, interest groups in a guided participatory process. In order for managers of such areas to best equip themselves with useful information, this book presents various topics that are important from the perspective of cultural heritage management: classification of cultural heritage, the role of UNESCO and its guidelines in protecting cultural heritage, and theoretical views on cultural heritage preservation. This is followed by a planning section, which presents environmental planning in areas with cultural heritage, the role of cultural heritage and protecting it, revitalization of old urban cores, and restoration of historical buildings and town centers. Contributions follow about public-private partnership, the development potentials of cultural heritage, the role of social entrepreneurship in renewing cultural heritage areas, the use of cultural heritage in trademarks, marketing cultural heritage, and responsible rural tourism connected with culture and cultural heritage. Other material presented includes sustainable transport solutions, geoinformation support for cultural heritage, and managing transnational cultural heritage areas. The volume concludes with a presentation of natural disasters in cultural heritage areas and a description of monitoring and assessing cultural heritage.

Altogether, all of these contributions are recognition that the inclusion of stakeholders, and especially local residents, is decisive for the effective management of cultural heritage areas. In a participative process, the values and ideas of residents are respected and used as a basis for including environmental aspects in the conventional manner of managing cultural heritage.