Temelji glasbe: De institutione musicaZaložba ZRC, 1. sep. 2013 - 344 strani Kmalu po letu 500 je mladi rimski intelektualec A. M. S. Boetij zbral vse dostopno antično vedenje o glasbi in ga ubesedil v latinsko pisanem traktatu. Prepričan je bil, da je vedenje o glasbi (kot tudi o ostalih predmetih kvadrivialnih disciplin) nujna in neobhodna osnova vsakega spoznavanja in vse filozofije. Boetijevo zahtevno besedilo, ki ga je odkril šele karolinški čas, je postalo izhodišče evropske glasbene teorije in ob njegovih teoremih se je ostril razum intelektualcev, ne samo glasbenih, skozi stoletja. Izdaja prinaša urejeno latinsko besedilo, vzporedno z njim slovenski prevod, opremljen z opombami, slovensko-latinski pojmovnik Boetijeve glasbene teorije ter bibliografijo. |
Vsebina
Poglavja | 17 |
Liber primus | 18 |
Prva knjiga | 19 |
Tres esse musicas in quo de vi musicae | 26 |
Trije rodovi glasbe O njeni moči | 27 |
De vocibus ac de musicae elementis | 28 |
O tonih in elementih glasbe | 29 |
De speciebus inaequalitatis | 30 |
Demonstrationes non esse CCXLIII ad CCLVI toni medietatem | 128 |
Dokazi da razmerje 243 nasproti 256 ni polovica tona | 129 |
De maiore parte toni in quibus minimis numeris constet | 130 |
v katerih najmanjših številih obstoji | 131 |
Quibus proportionibus diapente ac diapason constent et quoniam diapason sex tonis non constet | 132 |
katerih razmerjih obstojita oktava in kvinta Oktava ne sestoji iz šestih tonov | 133 |
Liber tertius | 136 |
Tretja knjiga | 137 |
Vrste neenakosti | 31 |
Quae inaequalitatis species consonantiis deputentur | 32 |
Katere zvrsti neenakosti se prištevajo h konsonancam | 33 |
Cur multiplicitas et superparticularitas consonantiis deputentur | 34 |
Zakaj se množinskost in superpartikularnost prištevata h konsonancam | 35 |
Quae proportiones quibus consonantiis musicis aptentur | 36 |
Katera razmerja se prilagajajo katerim konsonancam | 37 |
Quemadmodum Pythagoras proportiones consonantiarum investigaverit | 38 |
Kako je Pitagora raziskal razmerja konsonanc | 39 |
Quibus modis variae a Pythagora proportiones consonantiarum perpensae sint | 40 |
Na katere načine je Pitagora izmerjal konsonančna razmerja | 41 |
De divisione vocum earumque explanatione | 42 |
Vrste glasov in njihova razlaga | 43 |
De ordine theorematum id est speculationum | 44 |
O vrstnem redu razpravnih vsebin | 45 |
In quibus primis numeris semitonium constet | 46 |
katerih najmanjših številih obstoji polton | 47 |
Diatessaron a diapente tono distare | 48 |
Kvartaje za en ton oddaljena od kvinte | 49 |
De additionibus chordarum earumque nominibus | 50 |
O dodajanju strun in njihovih imenih | 51 |
De generibus cantilenae | 58 |
O rodovih melodij | 59 |
De ordine chordarum nominibusque in tribus generibus | 62 |
O zaporedju strun v treh rodovih in o njihovih imenih | 63 |
Quae sint inter voces in singulis generibus proportiones | 66 |
Katera razmerja med toni so v posameznih rodovih | 67 |
Quid sit diazeuxis | 68 |
Kaj je diázeuxis | 69 |
Quibus nominibus nervos appellaverit Albinus | 70 |
Kakoje strune poimenoval Albin | 71 |
Ubi consonantiae repperiantur | 72 |
Kje se konsonance najdevajo | 73 |
Quid contra Platonem Nicomachus sentiat | 74 |
Kaj v nasprotju s Platonom dojema Nikomah | 75 |
Quid sit musicus | 76 |
Kaj pomeni biti muzik | 77 |
Liber secundus | 80 |
Druga knjiga | 81 |
De relativae quantitatis differentiis | 82 |
O vrstah količinskih razmerij | 83 |
Cur multiplicitas ceteris antecellat | 84 |
Zakaj je množinski rod odličnejši od drugih | 85 |
Quid sint quadrati numeri deque his speculatio | 86 |
Kaj so kvadratna števila Vpogled vanje | 87 |
Omnem inaequalitatem ex aequalitate procedere eiusque demonstratio | 88 |
Vsaka neenakost izvira iz enakosti Dokaz tega | 89 |
Regulae quotlibet continuas proportiones superparticulares inveniendi | 90 |
Pravila po katerih se iščejo zaporedna superpartikularna razmerja | 91 |
De proportione numerorum qui ab aliis metiuntur | 94 |
O razmerjih med števili ki jih merijo druga števila | 95 |
Qui ex multiplicibus et superparticularibus multiplicatis fiant | 98 |
Kaj nastane z množenjem množinskih in kaj z množenjem superpartikularnih razmerij | 99 |
De arithmetica geometrica armonica medietate | 100 |
O aritmetični geometrični in harmonični sredini | 101 |
De continuis medietatibus et disiunctis | 102 |
O strnjenih in prekinjenih sredinah | 103 |
De armonica medietate et de ea uberior speculatio | 108 |
O harmonični sredini Obširnejši vpogled vanjo | 109 |
Quemadmodum inter duos terminos supradictae medietates vicissim locentur | 110 |
Kako se med dva termina postavljajo zgoraj omenjene sredine | 111 |
De ordine consonantiarum sententia Eubulidis et Hippasi | 112 |
O Evbulidovem in Hipasovem pojmovanju zaporedja konsonanc | 113 |
SententiaNicomachi quae quibus consonantiis opponantur | 114 |
Nikomahov nauk o tem katere konsonance so nasproti katerim konsonancam | 115 |
Quid oporteat praemitti ut diapason in multiplici genere demonstretur | 116 |
Kaj je treba vnaprej povedati za dokaz daje oktava v množinskem rodu | 117 |
Demonstratio per inpossibile diapason in multiplici genere esse | 118 |
Dokaz na osnovi nemožnega daje oktava v množinskem rodu | 119 |
Demonstratio diapente et diatessaron in maximis superparticularibus esse | 122 |
Dokaz da sta kvinta in kvarta v največjih superpartikularnih razmerjih | 123 |
Diapason ac diapente in tripla proportione esse in quadrupla bis diapason | 124 |
Oktava s kvinto je v trojnem dvojna oktava v četvernem razmerju | 125 |
De semitonio in quibus minimis numeris constet | 126 |
O poltonu V katerih najmanjših številih obstoji | 127 |
Ex sesquitertia proportione sublatis duobus tonis toni dimidium non relinqui | 140 |
Ob odstranitvi dveh tonov velikih sekund od štiritretjinskega razmerja ne ostane polovica tona | 141 |
Adversum Aristoxenum demonstrationes diatessaron consonantiam ex duobus tonis et semitonio non constare integro nec diapason tonis sex | 142 |
Dokazi proti Aristoksenu da kvarta ne sestoji iz dveh tonov in točnega poltona niti oktava ne iz šestih tonov | 143 |
Diapason consonantiam a sex tonis commate excedi et qui sit minimus commatis numerus | 144 |
Šest tonov presega oktavo za eno komo Kaj je najmanjše število kome | 145 |
Quemadmodum Philolaus tonum dividat | 146 |
Kako deli ton Filolaj | 147 |
Tonum ex duobus semitoniis et commate constare | 148 |
Ton sestoji iz dveh malih poltonov in kome | 149 |
De toni partibus per consonantias sumendis | 150 |
O določanju delov tona s pomočjo konsonanc | 151 |
Regula semitonii sumendi | 156 |
Pravilo za določitev malega poltona | 157 |
Demonstratio Archytae superparticularem in aequa dividi non posse eiusque reprehensio | 160 |
Arhitov dokaz da se superpartikularnega razmerja ne da deliti na enaki polovici in kritika tega dokaza | 161 |
In qua numerorum proportione sit comma et quoniam in ea quae maior sit quam LXXV ad LXXIIII minor quam LXXIIII ad LXXIII | 162 |
v večjem kot 75 nasproti 74 in manjšem kot 74 nasproti 73 | 163 |
Quod semitonium minus maius quidem sit quam XX ad XVIIII | 168 |
Daje mali polton sicer večji kot 20 nasproti 19 vendar manjši kot 19+12 nasproti 18+12 | 169 |
Semitonium minus maius quidem esse tribus commatibus minus vero quattuor | 170 |
Mali poltonje sicer večji od treh kom vendar manjši od štirih | 171 |
Apotomen maiorem esse quam quattuor commata minorem quam | 172 |
Apotomé je večja od štirih in manjša od petih kom ton je večji od osem in manjši od devet kom | 173 |
Superius dictorum per numeros demonstratio | 174 |
Številčni dokazi zgornjih trditev | 175 |
Liber quartus | 180 |
Četrta knjiga | 181 |
Diversae de intervallis speculationes | 182 |
Različna opažanja o razmerjih | 183 |
Musicarum notarum per graecas ac latinas litteras nuncupatio | 190 |
Poimenovanje tonov z grškimi in latinskimi črkami | 191 |
Musicarum notarum per voces convenientes dispositio in tribus generibus | 192 |
Razporeditev glasbenih znakov in imen tonov treh rodov | 193 |
Monochordi regularis partitio in genere diatonico | 194 |
Delitev diatoničnega rodu na oštevilčenem monokordu | 195 |
Monochordi netarum hyperboleon per tria genera partitio | 198 |
Delitev strun tetrakorda hyperboleon na monokordu v tri rodove | 199 |
Ratio superius digestae descriptionis | 202 |
Razlaga zgornjega ponazorila | 203 |
Monochordi netarum diezeugmenon per tria genera partitio | 206 |
Delitev strun tetrakorda diezeugmenon v tri rodove | 207 |
Monochordi netarum synemmenon per tria genera partitio | 208 |
Delitev strun tetrakorda synemmenon v tri rodove | 209 |
Monochordi meson per tria genera partitio | 212 |
Delitev tetrakorda meson v tri rodove | 213 |
Monochordi hypaton per tria genera partitio et totius dispositio descriptionis | 216 |
Delitev tetrakorda hypaton v tri rodove na monokordu in ponazorilo celotnega opisa | 217 |
Ratio superius dispositae descriptionis | 220 |
Red zgornjega ponazorila | 221 |
De stantibus vocibus et mobilibus | 222 |
O stalnih in premičnih tonih | 223 |
De consonantiarum speciebus | 224 |
O zvrsteh sozvočij | 225 |
De modorum exordiis in quo dispositio notarum per singulos modos ac voces | 230 |
O izhodiščih modusov in razpored glasbenih znakov po modusih in tonih | 231 |
Descriptio continens modorum ordinem ac differentias | 232 |
Prikaz reda modusov in njihovih razlik | 233 |
Ratio superius dispositae modorum descriptionis | 234 |
Smisel zgoraj podanega prikaza modusov | 235 |
Quemadmodum indubitanter musicae consonantiae aure diiudicari possint | 242 |
Kakoje mogoče s sluhom nedvoumno presojati glasbene konsonance | 243 |
Liber quintus | 244 |
Peta knjiga | 245 |
Quid sit armonica regula vel quam intentionem armonicae Pythagorei vel Aristoxenus vel Ptolomaeus esse dixerunt | 248 |
Kaj je harmonsko ravnilo ali kaj so pitagorejci Aristoksen in Ptolemaj dejali daje smisel harmonije | 249 |
In quo Aristoxenus vel Pythagorici vel Ptolomaeus gravitatem atque acumen constare posuerint | 250 |
čem sta po Aristoksenu pitagorejcih in Ptolemaju utemeljeni nižina in višina | 251 |
Quem numerum proportionum Pythagorici statuant | 252 |
Katero število postavljajo pitagorejci kot osnovno število razmerij | 253 |
Quod reprehendat Ptolomaeus Pythagoricos in numero proportionum | 254 |
Kako Ptolemaj glede številčnih razmerij zavrača pitagorejce | 255 |
Quae sit proprietas diapason consonantiae | 256 |
Kaj je lastnost sozvočja oktave | 257 |
Pogosti izrazi in povedi
apotomé Aristoksen atque autem Boetij CCLVI CCXLIII chromatice consonantiam dela diapason diapente diatessaron diatonična diatonos diesis differentia duobus dva tona eadem eius enarmonios enharmonska enim etiam fient genere haec hoc modo hypate hypaton hypate meson idem igitur IIII inter intervalov koma konsonanca kromatična kvarte kvinta lichanos hypaton lichanos meson maior mali polton mese mnogokratnik modis modus multiplex namreč naravno število nastane nete diezeugmenon nete hyperboleon nete synemmenon neten Nikomah numerus nunc oktava paramese paranete diezeugmenon paranete hyperboleon paranete synemmenon parhypate hypaton parhypate meson pars partem pitagorejci polton potest proportio proportionem proslambanomenos quae quam quattuor quidem quod quoniam quoque razmerje Rursus scilicet secundum sekunda semitonio sesqualtera sesquitertia sint smeri navzgor sozvočje spatium struna sunt superpartikularno synemmenon število številoma štiritretjinsko tertia tetrakord tona toni tonis tonum tonus tres tribus tripolovinsko trite trite diezeugmenon trite hyperboleon trite synemmenon unum velika sekunda vero VIIII