Slavistična revija, Količina 53Slavistično društvo v Ljubljani, Inštitut za slovenski jezik, Inštitut za literaturo, 1948 |
Iz vsebine knjige
Zadetki 1–3 od 53
Stran 144
... čemer ugotavlja , da je v zgodovinskem razvoju prišlo do spremembe hori- zonta pričakovanj , ki se v Racinovem in Goethejevem času razlikuje . Politeizem grškega mita se pri Goetheju prelevi v monoteizem , božja samovolja in človeška ...
... čemer ugotavlja , da je v zgodovinskem razvoju prišlo do spremembe hori- zonta pričakovanj , ki se v Racinovem in Goethejevem času razlikuje . Politeizem grškega mita se pri Goetheju prelevi v monoteizem , božja samovolja in človeška ...
Stran 188
... čemer – če najprej določimo oba oblikoslovna morfema – je babanag- osnova , -a je končnica , vmesni -a- bi lahko imenovali , kot že rečeno , notranja sklopna končnica , bab- in -nag- pa sta skupaj besedotvorna podstava . Pri- mer ...
... čemer – če najprej določimo oba oblikoslovna morfema – je babanag- osnova , -a je končnica , vmesni -a- bi lahko imenovali , kot že rečeno , notranja sklopna končnica , bab- in -nag- pa sta skupaj besedotvorna podstava . Pri- mer ...
Stran 555
... čemer je pisal , jaz sem doživel vse , o čemer govorim . 12 V avtobiografskem ciklu Moje življenje Cankar pravi : 12 Novelist ne more pisati o svojem življenju . Če je kaj prida , je vsaka novela kos njega samega , kaplja njegove krvi ...
... čemer je pisal , jaz sem doživel vse , o čemer govorim . 12 V avtobiografskem ciklu Moje življenje Cankar pravi : 12 Novelist ne more pisati o svojem življenju . Če je kaj prida , je vsaka novela kos njega samega , kaplja njegove krvi ...
Vsebina
RAZPRAVE | 1 |
Andreja ŽELE Koreferenčna vezljivostna razmerja v slovenskih povedih | 13 |
Mira KRAJNC Poskus oblikovanja meril za tvorbo učinkovitega javnega govorjenega | 27 |
Avtorske pravice | |
22 preostalih delov ni prikazanih
Druge izdaje - Prikaži vse
Pogosti izrazi in povedi
absurda ampak avtor avtorja avtorjev Bahtin besede besedila Cankar čas časa času čemer čeprav človeka danes dela delo delu drama drame drami druga druge drugega drugih dveh glagoli glede gradiva hkrati imajo Ivan jezikov jezikovne katerem katerih kaže kljub knjižnega jezika knjižni koncu korpus kulture language lastnosti letih literarne literary literature Ljubljana Lotman manj medtem mogoče mora morda način najbolj najprej namreč njegovo nova nove novo obeh obliki okviru osebe oziroma oznak pesmi Peter podobno poetične pogled pogosto poleg pomeni posebej pravi predstavlja predvsem prek prim primer pripovedi prostor različnih razmerja sestavin seveda sklopi skozi skupaj sledi slovar Slovene Slovenije slovenskega jezika slovenski slovenščini smislu smrt snov sploh stoletja svet sveta svoji število temu temveč tipa Toporišič tvorjenke vidika Vidovič Muha vlogo vprašanje vsaj založba zgolj zmožnost značilnosti zveze zvezi življenja