Slavistična revija, Količina 53Slavistično društvo v Ljubljani, Inštitut za slovenski jezik, Inštitut za literaturo, 1948 |
Iz vsebine knjige
Zadetki 1–3 od 66
Stran 59
... obeh nalogah ugotavljali stopnjo slovnične in sociolingvistične zmožnosti hkrati , tj . za opazovanje besedilne zmožnosti v širšem pomenu . Nalogi sta se razlikovali le v vrsti besedila , ki so ga anketiranci tvorili . Za zapis ...
... obeh nalogah ugotavljali stopnjo slovnične in sociolingvistične zmožnosti hkrati , tj . za opazovanje besedilne zmožnosti v širšem pomenu . Nalogi sta se razlikovali le v vrsti besedila , ki so ga anketiranci tvorili . Za zapis ...
Stran 313
... obeh » zaščitnih listinah « < – tako v pesnitvi Ahmatove kot tudi v Mandelštamovi prozi – oba ključna peterburška motiva povezuje napoved zlovešče prihodnosti , 24 hkra- ti pa v ozadju obeh motivov leži tema srečanja . Medtem ko je pri ...
... obeh » zaščitnih listinah « < – tako v pesnitvi Ahmatove kot tudi v Mandelštamovi prozi – oba ključna peterburška motiva povezuje napoved zlovešče prihodnosti , 24 hkra- ti pa v ozadju obeh motivov leži tema srečanja . Medtem ko je pri ...
Stran 517
... obeh korpusih primerljiva . Zani- mivo pa je , da pri glagolu bati se v slovarju ni pojavitev po Fidi , ker je lema le bati ( 17 478 ) , pa še tu je vštet tudi samostalnik boj , medtem ko je po Novi besedi pojavitev ( 22 480 ) . Na ...
... obeh korpusih primerljiva . Zani- mivo pa je , da pri glagolu bati se v slovarju ni pojavitev po Fidi , ker je lema le bati ( 17 478 ) , pa še tu je vštet tudi samostalnik boj , medtem ko je po Novi besedi pojavitev ( 22 480 ) . Na ...
Vsebina
RAZPRAVE | 1 |
Andreja ŽELE Koreferenčna vezljivostna razmerja v slovenskih povedih | 13 |
Mira KRAJNC Poskus oblikovanja meril za tvorbo učinkovitega javnega govorjenega | 27 |
Avtorske pravice | |
22 preostalih delov ni prikazanih
Druge izdaje - Prikaži vse
Pogosti izrazi in povedi
absurda ampak avtor avtorja avtorjev Bahtin besede besedila Cankar čas časa času čemer čeprav človeka danes dela delo delu drama drame drami druga druge drugega drugih dveh glagoli glede gradiva hkrati imajo Ivan jezikov jezikovne katerem katerih kaže kljub knjižnega jezika knjižni koncu korpus kulture language lastnosti letih literarne literary literature Ljubljana Lotman manj medtem mogoče mora morda način najbolj najprej namreč njegovo nova nove novo obeh obliki okviru osebe oziroma oznak pesmi Peter podobno poetične pogled pogosto poleg pomeni posebej pravi predstavlja predvsem prek prim primer pripovedi prostor različnih razmerja sestavin seveda sklopi skozi skupaj sledi slovar Slovene Slovenije slovenskega jezika slovenski slovenščini smislu smrt snov sploh stoletja svet sveta svoji število temu temveč tipa Toporišič tvorjenke vidika Vidovič Muha vlogo vprašanje vsaj založba zgolj zmožnost značilnosti zveze zvezi življenja