Slavistična revija, Količina 53Slavistično društvo v Ljubljani, Inštitut za slovenski jezik, Inštitut za literaturo, 1948 |
Iz vsebine knjige
Zadetki 1–3 od 64
Stran 407
... temu , da naj bi se slavi- stika ravnala po vidiku praktične uporabnosti in koristnosti , še zlasti pa je zavračal to , da bi morala streči informativnim , didaktičnim , propagandnim , družbeno ali nacional- no spodbudnim potrebam ...
... temu , da naj bi se slavi- stika ravnala po vidiku praktične uporabnosti in koristnosti , še zlasti pa je zavračal to , da bi morala streči informativnim , didaktičnim , propagandnim , družbeno ali nacional- no spodbudnim potrebam ...
Stran 419
... temu . Za zaključek cikla v zbirki Lirske in epske poezije je Aškerc izbral pesem , v kateri je narava odslikava družbenih razmerij , in sicer omejevanja najvišje vrednote , svobode . Čeprav je ta ideja izrečena elegično , pa se z njo ...
... temu . Za zaključek cikla v zbirki Lirske in epske poezije je Aškerc izbral pesem , v kateri je narava odslikava družbenih razmerij , in sicer omejevanja najvišje vrednote , svobode . Čeprav je ta ideja izrečena elegično , pa se z njo ...
Stran 577
... temu pa pravi potres , ko se zgodi , ni prikazan le v odtenkih , ampak v vsej svoji katastrofalnosti in usodnosti za oba protagonista , skozi njune oči pa tudi za ostalo ljubljansko prebivalstvo : Zastala je [ Maria de Majo ] in pod ...
... temu pa pravi potres , ko se zgodi , ni prikazan le v odtenkih , ampak v vsej svoji katastrofalnosti in usodnosti za oba protagonista , skozi njune oči pa tudi za ostalo ljubljansko prebivalstvo : Zastala je [ Maria de Majo ] in pod ...
Vsebina
RAZPRAVE | 1 |
Andreja ŽELE Koreferenčna vezljivostna razmerja v slovenskih povedih | 13 |
Mira KRAJNC Poskus oblikovanja meril za tvorbo učinkovitega javnega govorjenega | 27 |
Avtorske pravice | |
22 preostalih delov ni prikazanih
Druge izdaje - Prikaži vse
Pogosti izrazi in povedi
absurda ampak avtor avtorja avtorjev Bahtin besede besedila Cankar čas časa času čemer čeprav človeka danes dela delo delu drama drame drami druga druge drugega drugih dveh glagoli glede gradiva hkrati imajo Ivan jezikov jezikovne katerem katerih kaže kljub knjižnega jezika knjižni koncu korpus kulture language lastnosti letih literarne literary literature Ljubljana Lotman manj medtem mogoče mora morda način najbolj najprej namreč njegovo nova nove novo obeh obliki okviru osebe oziroma oznak pesmi Peter podobno poetične pogled pogosto poleg pomeni posebej pravi predstavlja predvsem prek prim primer pripovedi prostor različnih razmerja sestavin seveda sklopi skozi skupaj sledi slovar Slovene Slovenije slovenskega jezika slovenski slovenščini smislu smrt snov sploh stoletja svet sveta svoji število temu temveč tipa Toporišič tvorjenke vidika Vidovič Muha vlogo vprašanje vsaj založba zgolj zmožnost značilnosti zveze zvezi življenja