Svetovne književnosti in obrobja

Svetovna književnost je kot globalni pojav navzoča prek mnoštva lokalnih variant. Vsaka nacionalna literatura si je s knjižnim prometom, knjižnicami, prevodi, šolskim kanonom in repertoarjem referenčnih tujih del, ki so navdihovala domačo tradicijo, ustvarila svojo, specifično »glokalizirano« različico svetovne literature. Toda ta pluralnost je naddoločena z enotnim, a neenakim svetovnim literarnim sistemom, razpetim med središča in obrobja. Študije slovenskih in tujih avtorjev, zbrane v tej knjigi, razmerje slovenske književnosti do ideje in prakse svetovne literature prikazujejo v teoretskem in zgodovinskem kontekstu primerljivih književnosti Evrope, katerih sistemski položaj je obroben.

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

World literature is always “glocalized." Every national literature, every region, migration, and multicultural space has fashioned its own version of world literature. Consequently, many world literatures simultaneously exist within the single and unequal global literary system, “Slovenian" world literature being one of them. Based on Casanova’s and Moretti’s theories of the world literary system/space and, using a transdisciplinary approach, the collective volume explores the relationships between the world literary system and small or peripheral literary fields: the Slovenian, Estonian, Croatian, Luxembourgish, and Georgian. The authors of chapters are: César Domínguez, Bala Venkat Mani, Jernej Habjan, Katarina Molk, Jola Škulj, Morana Čale, Jüri Talvet, Jeanne Glesener, Liina Lukas, Irma Ratiani, Alen Širca, Matija Ogrin, Luka Vidmar, Darko Dolinar, Marko Juvan, Marijan Dović, Alenka Koron, Andraž Jež, and Jožica Jožef Beg.