Učena nevednost Nikolaja Kuzanskega: Kuzanski in konstitucija univerzuma moderne znanostiZaložba ZRC, 2000 - 357 strani Avtor se v knjigi loteva sistematičnega prikaza in poglobljene analize filozofskega dela Nikolaja Kuzanskega (1400/01–1464), ki ga obravnava predvsem - ne pa izključno - v perspektivi njegove vloge v procesu konstitucije univerzuma moderne znanosti. Z natančno analizo njegovih del, predvsem njegovega temeljnega dela De docta ignorantia (O učeni nevednosti, 1440), skuša izluščiti tiste momente, ki bi v kompleksnem in večplastnem opusu tega »najbolj zagonetnega od velikih nemških filozofov« lahko predstavljali epistemološki prelom s tradicionalno episteme, vendar obenem ne pozablja na dejstvo, da so Kuzančeve drzne kozmološke spekulacije, njegova filozofija matematike itd., trdno zasidrane v njegovem splošnem filozofsko-teološkem projektu. |
Pogosti izrazi in povedi
absolutna ampak Aristotel bivajoče Bogu božjega čemer čeprav človeškega črta dejansko dela docta ign docta ignorantia drugače druge drugega duha enim enost entitete EPISTEME esse filozofije Geometrija gibanje giblje glede Ibid igitur infinitum kajti katere katerega kljub temu knjige kolikor končnega krog kroga Kuzanskega Kuzanskem Kuzanski maksimum manj matematični predmeti matematičnih predmetov matematike materije maximum mente minimum mišljenja mnoštvo mogoče mora more moremo možnosti način najbolj namreč narave nasprotij našega natančno neskončen neskončnega neskončno neskončnost nevednosti nič Nikolaj niti njegovo nujno obenem oblike obstaja omnia oziroma Platon podlagi podobe pogled pomeni pomočjo popolnoma potest pravi predvsem primeru quae quam quia quod rationis ravno razmerje razuma sebi seveda sicut sovpadanja središče stoletja stvareh stvari sunt svet sveta svetu svoji števila telesa telo temveč tisto točka točke univerzuma velikosti vprašanje vsako Zemlja zgolj znanosti zunaj