Okna brez monad: Estetika od Heideggerja do Rancièra

Sprednja platnica
Založba ZRC, 1. sep. 2015 - 297 strani

Monografija sledi razvoju estetske misli v filozofiji 20. stoletja z vrhunci pri M. Heideggerju, T. W. Adornu in G. Deleuzu. Kot temeljno potezo te misli izpostavi zaznamovanost filozofije s srečanjem z umetniškim delom, v katerem filozof prepozna misel, ki ima implikacije za filozofsko pojmovanje biti in sveta. Da pa bi filozofija lahko premislila misel umetnosti, se mora odreči klasičnemu pojmu reprezentacije. Umetnost ne reprezentira sveta, ampak izraža bit, ki v reprezentacijski konstituciji sveta ostaja zakrita. V prvem delu monografije na podlagi sodobnih pristopov, predvsem ontologije A. Badiouja in estetske misli J. Rancièra, kritično ocenimo estetsko dediščino 20. stoletja in predlagamo prenovljen pojem reprezentacije, ločen tako od posnemanja kot od izraza biti. V drugem delu odpiramo vprašanje pojma sveta v sodobni filozofiji, po eni strani vezanega na Leibnizevo problematiko možnih svetov, po drugi pa na fikcijske svetove moderne literature skozi branje S. Mallarméja in M. Prousta. Monografijo zaključuje razprava o specifikah filozofskega načina branja umetniških del in njihove politične razsežnosti.

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

The monograph ('Monadless Windows. Aesthetics from Heidegger to Rancière') follows the development of aesthetics in key thinkers of 20th century philosophy, such as M. Heidegger, T. W. Adorno, and G. Deleuze. It argues that the central trait of this development is the encounter with an artwork in which a philosopher identifies thought. The artwork thinks and therefore it bears implications for the philosophical understanding of being and the world. But in order for philosophy to be able to grasp the thought of art it has to renounce the classical notion of representation. Art does not represent the world; it expresses being, which remains hidden in the representational constitution of the world. In the first part of the book, contemporary approaches such as A. Badiou’s ontology and J. Rancière’s aesthetics form the ground for a critical assessment of the aesthetical heritage of the 20th century and for rethinking the notion of representation beyond the alternative between imitation and expression of being. The second part explores the notion of the world in contemporary philosophy through readings of Leibniz’s multitude of possible worlds, on the one hand, and the fictional worlds of modernist literature (S. Mallarmé, M. Proust), on the other. The third and final part addresses different ways in which philosophy reads specific artworks and how it identifies their political dimension.

 

Mnenja - Napišite recenzijo

Na običajnih mestih nismo našli nobenih recenzij.

Vsebina

UVOD
7
Poetične ontologije
17
Ontološke poetike
33
Od kozmosa do kaozmosa
117
Od interpretacije do intervencije
219
Bibliografija
283
Imensko kazalo
291
Avtorske pravice

Pogosti izrazi in povedi

Bibliografski podatki