Sodobne teorije pripovedi

Knjiga se razvejanega področja, za katerega je v rabi tudi termin postklasična naratologija, loteva iz dveh literarnovednih perspektiv: historično razvojne in sistematske ali teoretično metodološke. Tako zajame pojav, ki v slovenski literarni vedi doslej še ni bil obravnavan na ta način in v takem obsegu in se pri tem osredotoči na verbalne pripovedi. Prvi del knjige se ukvarja s teoretskimi preliminarijami, vpeljavo temeljnih pojmov in terminološkimi vprašanji, določitvijo predmeta raziskovanja in definicijami pripovedi. Drugi del sledi zgodovini teorij pripovedi in oblikovanju njenega pojmovnega instrumentarija skozi več razvojnih faz. Tretji del pregleda slovenske dosežke in jih primerja z razvojem mednarodnih raziskav. Četrti del pa preverja aplikabilnost sodobnih pripovednoteoretskih teženj ob konkretnem gradivu. Obravnava koncept vsevednega pripovedovanja, vidike naratologije drame in pojav pripovednosti v dramatiki Dušana Jovanovića, razvoj naratologije družbenih spolov, vpeljavo pripovednoteoretskih kategorij v raziskovanje avtobiografij in zaokroži razpravljanje z vstopom na interdisciplinarno področje t. i. historiografske naratologije.

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Koron’s monograph explores a vast field of theory – occassionally called post-classical narratology – from the historical-developmental and the systematic or theoretical-methodological perspectives. The first part of the book treats the theoretical preliminaries, basic concepts, terminological questions, delimitations of the research subject, and the definitions of narrative. The second part outlines the history of narrative theories, divided into several phases, and the formation of its concepts. The third part discusses Slovenian contributions to the field and compares them to the international state of research. The fourth part examines the applicability of contemporary narratological approaches to concrete texts. It treats the concept of omniscient narration, aspects of narratology of drama and the phenomenon of narrativity in the plays of Dušan Jovanović (1939–), the development of gendered narratology, the introduction of narratological concepts in autobiographies and concludes the discussion with entering the interdisciplinary field of historiographical narratology.