Priseljevanje in društveno delovanje Slovencev v drugih delih jugoslovanskega prostora: Zgodovinski oris in sedanjost

Tematika priseljevanja Slovencev v prostor nekdanje Jugoslavije in delovanja kulturnih društev, ki so jih ustanavljali tamkajšnji Slovenci v razliènih obdobjih novejše zgodovine, je šele po razpadu skupne države postala zanimivejša za obširnejšo obravnavo raziskovalcev s podroèja mednarodnih migracij. Dotlej je bila ta tematika v primerjavi z raziskavami slovenskega izseljenstva v drugih delih sveta dolgo èasa zapostavljena. Knjiga je razdeljena v tri kronološko zasnovane dele: Zgodovinski oris, Med preteklostjo in sedanjostjo ter Pregled aktualnega stanja; vsi trije deli v kar najveèji meri upoštevajo tudi dosedanje raziskovalne rezultate drugih avtorjev. Podatki in raziskovalna spoznanja preteklih raziskav pa so v tej knjigi korigirani, nadgrajeni in dopolnjeni z rezultati obsežne raziskave arhivskih in statistiènih virov ter kompleksne terenske raziskave (slednja med drugim vkljuèuje anketo, polstrukturirane intervjuje, strokovne ter informativno-strateške posvete, neformalne pogovore in opazovanje z udeležbo), ki so jo avtorji prièujoèe knjige opravili v okviru dveh soèasno potekajoèih raziskovalnih projektov.

Knjiga v prvem delu z naslovom »Zgodovinski oris« uvodoma povzema politièno zgodovino obravnavanega prostora (in širše – Balkana), nato pa se osredini na priseljevanje in društveno delovanje Slovencev v drugih delih nekdanje Jugoslavije. Najprej prikaže njihovo prisotnost skozi popisne podatke v obdobju 1880–2012. Sledita predstavitvi glavnih slovenskih izseljenskih, sezonskih in povratnih tokov v obravnavanem prostoru do druge svetovne vojne in po njej. Prvi del knjige se zakljuèuje z zgodovinskim pregledom ustanavljanja in delovanja slovenskih kulturnih društev in združenj v drugih delih jugoslovanskega prostora, in sicer od najzgodnejših oblik v 19. stoletju do njihovega razcveta po razpadu socialistiène Jugoslavije. Drugi del knjige, »Med preteklostjo in sedanjostjo«, prikazuje evakuacijo Slovencev iz vojnega Sarajeva novembra 1992 skozi njihovo intimno doživljanje vojne travme in za marsikoga usodne odloèitve, oditi ali ostati. Zadnji del knjige, ki govori o aktualnem stanju, vsebuje tri poglavja. Prvo analizira vzroke za neskladje med popisnimi podatki o številu Slovencev v obravnavanem prostoru in številom èlanstva v tamkajšnjih slovenskih kulturnih društvih, ki marsikje presega njihovo »popisno« število. Sledi obravnava družbeno-kulturne (ekonomske, èustvene, simbolne, identitetne ...) vloge slovenskega jezika v drugih delih nekdanje Jugoslavije, ki se je v razliènih obdobjih dokaj spreminjala, z osamosvojitvijo Slovenije in njenim èlanstvom v Evropski uniji pa je slovenšèina v obravnavanem prostoru le še pridobila na pomenu. Knjigo zakljuèuje poglavje o sedanjem delovanju slovenskih kulturnih društev in združenj v tem prostoru ter o dolgoroènem pomenu vitalne vpetosti njihovega delovanja ne le v sodobno kulturo »matiène« Slovenije, ampak tudi v veèkulturno lokalno okolje, v katerem delujejo.