Nepopolno raztapljanje karbonatnih kamnin v kraških jamah Slovenije

Raziskave, predstavljene v monografiji, so bile posveèene nepopolnemu raztapljanju apnencev in dolomitov v kraških jamah; to je pojavljanju debelih, mehkih con »topnega« ostanka karbonatnih kamnin. S terenskimi in laboratorijskimi analizami sem skušala spoznati, kaj se dogaja v karbonatnih kamninah med preperevanjem in zakaj se popolnoma ne raztopijo. Raztapljanje prodira v kamnino po razliènih strukturah in teksturah. Rezultati analiz so pokazali, da se tako apnenec kot dolomit med preperevanjem èistita; izlužijo se Mg, Sr in U, struktura kamnine pa obenem postaja vedno bolj porozna. V primerih, ko je površina preperele kamnine v stiku s tekoèo vodo, voda z njene površine trga izpostavljene delèke in jih odnaša. Èe voda ne teèe dovolj hitro èez izpostavljene delèke, ostanejo na steni rova. Razmerje med korozijo in mehansko erozijo karbonatne kamnine v steni jamskega rova je bolj pomembno za oblikovanje hrapavosti in razliènih skalnih oblik na stenah kot pa za samo rast rova. Mikroorganizmi so prisotni, ne vemo pa še ali sodelujejo pri preperevanju. Iz raziskav sledi, da so cone bele porozne kamnine na jamskih stenah produkt preperevanja in ne izloèanja sekundarnih mineralov.