Druga analitika / Analytika hystera

Sprednja platnica
Založba ZRC, 1. jan. 2012 - 262 strani
Aristotelova Druga analitika, eno izmed del, ki tvorijo sklop njegovih logiških spisov, imenovan Organon, velja v dolgi tradiciji evropske misli za prvo fokusirano razmišljanje s področja teorije in filozofije znanosti. Če je Prva analitika postregla z analizo silogizma kot obliko logičnega sklepanja, se je v njenem »nadaljevanju« Aristotel soočil z vprašanjem, kako slednje uporabiti v znanosti (epistēmē) in ga povezal s tem, kdaj kaj vemo in kakšni so pogoji za njen obstoj. Pri tem izhaja iz stališča, da kaj vemo takrat, ko vemo, zakaj je tisto, kar vemo, nujno takšno~razlago razume kot dokaz o tem. Ta ima zato strukturo sklepanja, osrednja vprašanja v Drugi analitiki pa so zato povezana z opredelitvami znanosti oz. znanstvenega razumevanja, dokaza, definicije in npr. vzročnosti. Delo, napisano z nezgrešljivo natančnostjo in »analitičnostjo« antičnega filozofskega velemojstra, v slovenski prostor vnaša potrebno svežino dragocene zgodovinske perspektive za vse, ki se ukvarjajo s področji epistemologije, logike ali npr. znanstvene metodologije.
 

Vsebina

Del 1
5
Del 2
9
Del 3
12
Del 4
16
Del 5
24
Del 6
28
Del 7
32
Del 8
34
Del 16
122
Del 17
123
Del 18
124
Del 19
128
Del 20
136
Del 21
138
Del 22
140
Del 23
144

Del 9
36
Del 10
40
Del 11
44
Del 12
46
Del 13
72
Del 14
74
Del 15
78
Del 24
148
Del 25
150
Del 26
152
Del 27
156
Del 28
189
Avtorske pravice

Pogosti izrazi in povedi

Bibliografski podatki