Staroindijske verzne oblikeZnanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 2001 - 202 strani Študija prikazuje značilnosti verznih oblik staroindijske poezije v več kot dveh tisočletjih in pol njenega obstoja. V vedski poeziji (1500–700 pr. n. št.) so verzi in kitice zgrajeni še dokaj svobodno: upoštevano je predvsem število, manj dolžina zlogov. V naslednji, epski dobi se razvijejo nekatere nove kitične oblike; v novih zvrsteh klasične književnosti (1.–12. stoletja n. št.) pa je v rabi več desetin stalnih kitičnih oblik, kjer sta določena tako število zlogov kot zaporedje kratkih in dolgih zlogov, kar je ritmično včasih zelo komplicirano. Prav zaradi ritmičnih posebnosti pomenijo staroindijske verzne oblike velik izziv za prevajalce. |
Druge izdaje - Prikaži vse
Pogosti izrazi in povedi
anuštubh Arnold Atharvaveda Benares besedila Borooah Campanile Cappeller čeprav čhandas dela delih delo dolžine džagati evropskih gajatri Holland Indian Indiji indijski Indische indo indoevropskega indoevropskih indologi izvirnika Jacobi jambski Janko Kos jezikih Kalidasa kitice kitične oblike kitičnih oblik kombinacij kračin Kühnau Leipzig lihih literarni Mahabharata Mahabharati Meillet metre Metrics metrično določenimi metrike metrumi metrumov Mitra mogoče Murty Mylius namreč Nooten Oldenberg Pacheiner pada padah Pali Pančatantra pavzo pesmi Pingala Poetry Prev prevajalci prevajalec prevod prevodih prevodov Prosody prozi Ramajana Ramajane raziskovalci različnih repr Rgvede Rigveda ritem Sakuntala Sanskrit sanskrtu sodih staroindijske staroindijske klasične književnosti stopica stopice svobodni verz šlok šloka šloke šloki šloko število zlogov študiji termin trištubh trištubskih upadžati Upanišade uporablja uporabljajo ušnih Varanasi včasih Vedic vedske metrike vedskega vedskih vedskih verzih verse verz verza verzne oblike verznega konca verzni konec verznih verznih oblik verzov verzu vipula Vlasta Pacheiner-Klander Warder Weber zasedb zlog zloga zlogi zlogu