Gledališki terminološki slovar

Gledališki terminološki slovar je prvi razlagalni, normativni in prevodni slovar slovenskega gledališkega izrazja, v celoti izdelan na podlagi slovenskega gradiva. V njem je prikazanih 2957 izrazov gledališèa, lutkarstva, deloma plesa in glasbenega gledališèa kot gledaliških pojavov, radijske in televizijske igre, sodobnih scenskih in spletnih umetnosti. Ima tri dele: v prvem so slovarski èlanki s pomensko in jezikovno opisanimi slovenskimi iztoènicami, dodani so tudi angleški in francoski ustrezniki, v drugem je angleško-slovenski, v tretjem pa francosko-slovenski slovar gledališkega izrazja. Za prvo spletno objavo (2011) je bil slovar dopolnjen z nemškimi in italijanskimi ustrezniki, še oddatne popravke je doživel z elektronsko izdajo 2013.

Slovar ima dolgo zgodbo nastajanja. Gradivo zanj je pred veè kot 50 leti zaèela zbirati skupina sodelavcev AGRFT pod vodstvom Mirka Zupanèièa. Zbirka je bila prvotno namenjena za izdelavo Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Kasneje je bilo zasnovano sistematièno izpisovanje za stroko pomembnejših del. Delo pa je zlasti zaradi pomanjkanja denarja zastajalo. Sredi 80. let 20. stoletja je bila po prizadevanju akademika Dragotina Cvetka v okviru SAZU imenovana komisija za izdelavo gledališkega slovarja, ki so jo sestavljali: Miran Herzog, Majda Clemenz, Zvonka Leder Mancini, Slavka Lokar, Janko Moder in Viktor Molka. Komisija je izdelala geslovnik, ki je bil namenjen objavi. 1994. se je Zvonka Leder Mancini kot vodja Sekcije za terminološke slovarje upokojila. Delo za slovar se je ustavilo. Leta 1997 je bila komisija obnovljena. V njej so ob rednih èlanih krajši èas ali samo z nasveti sodelovali gledališki strokovnjaki razliènih podroèij. Hkrati z redakcijo slovarskih èlankov po tematskih sklopih se je vseskozi dopolnjeval tudi geslovnik. Zaradi zavzetosti vseh èlanov komisije je delo dobro potekalo – vendar prepoèasi zlasti za starejše èlane. Miran Herzog in Janko Moder sta umrla, Viktor Molka pa se je zaradi bolezni umaknil pred zakljuèkom slovarja. Zadnje leto so slovarsko besedilo pregledovale in dopolnjevale Barbara Sušec Michieli, Katarina Podbevšek, Slavka Lokar in Marjeta Humar.

V gledališko stroko stalno prihaja veliko tujega izrazja, ki bi ga bilo treba posloveniti. Pogosto je bilo to storjeno, vendar ne za vsako ceno, zlasti pa ne, èe je že uveljavljeno citatno ali prevzeto poimenovanje (hepening, performans). Slovar navaja tudi ženske oblike za poklice v gledališèu. Gledališko izrazje je predstavljeno in ovrednoteno s stališèa pogostosti rabe in funkcijskozvrstne pripadnosti. Manj uporabljano izrazje je prikazano s kazalkami na pogostejše. Ob neoznaèenem je v manjši meri upoštevano tudi strokovno pogovorno (oznaèeno kot strok. pog.) in žargonsko (žarg.). Izrazje, ki ima izrazito slabšalni prizvok, je oznaèeno kot slabšalno (slabš.). Z zastarelo (zastar.) je oznaèeno izrazje, ki se v glavnem ne uporablja veè, pojem, ki ga poimenuje, pa obstaja (komparz za statist). Z nekdaj je oznaèeno izrazje, ki poimenuje pojme, ki jih danes ni veè (lahkoživec), z zgodovinsko (zgod.) pa poimenovanja iz oddaljenejše preteklosti (salon, gozd).

Vsak strokovni izraz je iztoènica samostojnega èlanka. Iztoènice so eno-, dvo- ali veèbesedne in praviloma v ednini. Slovarski èlanki – polnopomenski, kazalke ali sestavljeni – so razvršèeni po abecedi. Iztoènica ima lahko veè pomenov, ki so oznaèeni z arabskimi številkami. Polnopomenski slovarski èlanki vsebujejo razlago, razlièna pojasnila, lahko tudi sopomenke (S), tuje ustreznike, ki jim navadno sledi informativni del. V njem so v razdelku PRIM. pri vsakem od pomenov navedena pomensko sorodna ali podobna poimenovanja, v razdelku GL na koncu slovarskega èlanka pa besedne zveze, v katerih se pojavlja iztoènica in so v slovarju na abecedno ustreznem mestu. Kazalke kažejo na ustreznejša poimenovanja.