Samostalniška večpomenskost v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja

Večpomenskost je ena pomembnejših pomenskih lastnosti besed. Avtor v knjigi obravnava pomenski sestav samostalnika v 16. stoletju, v obdobju protestantizma. Pri veèpomenskih besedah izhaja iz izhodišènega pomena in nato raziskuje drugotne pomene, in sicer tako, da ugotavlja, kako so pomenske skupine udeležene pri posameznem tipu pomenskega prehoda.

Obdobje protestantizma je na zaèetku našega knjižnega jezika in gradiva je veliko, zato je pomembno vedeti, kako je takrat deloval veèpomenskostni sistem, kako in zakaj se je oblikoval. Raziskava v marsièem prinaša nove ugotovitve, v znanstveni razvid prinaša leksikalne enote, ki do sedaj še niso bile predstavljene niti v širokih obrisih, izoblikuje pa tudi celotno samostalniško pomensko podobo tistega èasa.

Za lažje iskanje sta dodani kazalo obravnavanih besed in stvarno kazalo.