Raziskave, predstavljene v monografiji, so bile posvečene nepopolnemu raztapljanju apnencev in dolomitov v kraških jamah; to je pojavljanju debelih, mehkih con »topnega« ostanka karbonatnih kamnin. S terenskimi in laboratorijskimi analizami sem skušala spoznati, kaj se dogaja v karbonatnih kamninah med preperevanjem in zakaj se popolnoma ne raztopijo. Raztapljanje prodira v kamnino po različnih strukturah in teksturah. Rezultati analiz so pokazali, da se tako apnenec kot dolomit med preperevanjem čistita; izlužijo se Mg, Sr in U, struktura kamnine pa obenem postaja vedno bolj porozna. V primerih, ko je površina preperele kamnine v stiku s tekočo vodo, voda z njene površine trga izpostavljene delčke in jih odnaša. Če voda ne teče dovolj hitro čez izpostavljene delčke, ostanejo na steni rova. Razmerje med korozijo in mehansko erozijo karbonatne kamnine v steni jamskega rova je bolj pomembno za oblikovanje hrapavosti in različnih skalnih oblik na stenah kot pa za samo rast rova. Mikroorganizmi so prisotni, ne vemo pa še ali sodelujejo pri preperevanju. Iz raziskav sledi, da so cone bele porozne kamnine na jamskih stenah produkt preperevanja in ne izločanja sekundarnih mineralov.