Knjiga obravnava erozijske procese v slovenski Istri in je prva monografija s tovrstno tematiko pri nas. V uvodnih poglavjih so predstavljeni rečno-denudacijski relief v Sloveniji, erozijsko-denudacijski procesi in njihovi vplivni dejavniki ter obseg erozijskih procesov v Sloveniji, Sredozemlju in Sivi Istri. Največji del knjige je namenjen predstavitvi konkretnih meritev erozijsko-denudacijskih procesov v porečju Dragonje. Meritve, ki so potekale od februarja 2005 do maja 2006, so obsegale meritve erozije prsti, sproščanja flišnih kamnin iz strmih golih pobočij, premikanja sproščenega flišnega gradiva po erozijskem jarku in kemične denudacije v porečju. Sproščanje flišnih kamnin je v povprečju okrog 80 kg/m2 na leto, kar pomeni, da se pobočja umikajo s hitrostjo od 35 do 50 mm letno. Meritve denudacije so razkrile, da se površje na 1000 let zniža za 66 mm.

Meritve so obsegale meritve erozije prsti (zlasti meritve površinskega spiranja (medžlebične erozije) na treh različnih območjih rabe tal, pa tudi meritve žlebične in vetrne erozije prsti, meritve sproščanja flišnih kamnin iz strmih golih pobočij (meritve umikanja pobočij), meritve premikanja sproščenega flišnega gradiva po erozijskem jarku in meritve kemične denudacije v porečju. Meritve so tedensko oziroma pri ugotavljanju kemične denudacije mesečno potekale od februarja 2005 do maja 2006.

Meritve erozije prsti so potekale na 1 m² velikih zaprtih erozijskih poljih južno od vasi Marezige. Razkrile so, da je večino celoletne erozije povzročilo le nekaj večjih erozijskih dogodkov. Od maja 2005 do aprila 2006 je površinsko spiranje na goli prsti v oljčniku z naklonom 5,5° znašalo 9013 g/m² (90 t/ha), na travniku v zaraščanju z naklonom 9,4° 168 g/m² (1,68 t/ha), v gozdu z naklonom 7,8° 391 g/m² (3,91 t/ha) in v gozdu z naklonom 21,4° 415 g/m² (4,15 t/ha). Količina padavin v referenčnem letu je bila nekoliko manjša od dolgoletnega povprečja. Za erozijska polja je bila s pomočjo modela RUSLE2 izračunana tudi letna erozija prsti, pri čemer se je pokazalo, da model dejansko erozijo prsti močno podcenjuje.

Sproščanje fliša iz strmih golih pobočij je potekalo s pomočjo štirih polodprtih erozijskih polj velikosti od 1,8 do 4,5 m², postavljenih na erozijsko žarišče južno od vasi Marezige. Sproščanje flišnih kamnin v povprečju znaša okrog 80 kg/m² na leto, kar pomeni, da se pobočja umikajo s hitrostjo od 35 do 50 mm letno. Erozijska polja so bila postavljena v spodnjem delu flišne stene, ki je bila zaradi razmeroma hitrega izmenjavanja flišnih sekvenc (debelina sekvenc od nekaj centimetrov pa do največ 15 cm), velike pretrtosti kamnin in prevlade glinavca nad peščenjakom izbrana kot dovolj značilen primer flišne stene v Istri.

Erozijska žarišča ne predstavljajo le flišne stene z naklonom od 70 do 90°, pač pa tudi že razjedena pobočja z erozijskimi žlebiči in jarki z naklonom od 40 do 60°. Za merjenja premikov gradiva po erozijskem jarku je bila v enemu od jarkov postavljena pregrada. Za pregrado s prispevno površino 0,1 ha se je v času od 24. 2. 2005 do 26. 4. 2006 ujelo 20 t gradiva.

Vse meritve so predstavljene po tednih, izračunana pa so tudi mesečna povprečja in povprečja po letnih časih. Predstavljene so še linearne statistične povezave med obravnavanimi erozijskimi procesi in vremenskimi vplivi.

V porečju Dragonje so potekale tudi meritve kemične denudacije in pokazale, da se zaradi njih površje znižuje za 66 mm na 1000 let.